Kruh za zajtrk - super dan!
Tudi letos smo v vrtcu gostili Tradicionalni slovenski zajtrk.
Vsak tretji petek v novembru v osnovnih šolah in vrtcih obeležujemo dan slovenske hrane, katerega osrednji dogodek je Tradicionalni slovenski zajtrk.
Tako smo letos v petek, 17. 11. 2023, v skupini Račke gostili predstavnike občinske oblasti, ravnateljico šole in pomočnico vrtca ter lokalne pridelovalce hrane. Otroci so jim pripravili kratek nastop, nato pa smo skupaj pozajtrkovali.
Dan slovenske hrane je dan, ko naj bi se spomnili in premislili o našem načinu prehranjevanja. Pri tem naj bi otroke in mladostnike opozorili na dejstvo, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih podjetjih in zadrugah, bolj sveža, okusnejša in kakovostnejša.
Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo naslednja živila: kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sveže ali posušeno sadje brez dodanega sladkorja.
Vsa našteta živila so pridelana in predelana v Sloveniji.
Letošnje leto je poudarek Tradicionalnega slovenskega zajtrka na kruhu.
S kruhom so povezana kmečka opravila, šege in navade.
Tudi najtežja dela na poti do kruha si je človek znal spremeniti v praznik. Pri žetvi, mlatvi, mletvi, ličkanju koruze so se ljudje družili ob skupnem delu.
Prav tako je kruh prisoten od rojstva do smrti. Ob rojstvu je oče novorojenca položil na mizo hlebec kruha, ki je bil namenjen rojenicam s prošnjo, da namenijo otroku čim lepše življenje.
Lectovo srce (medeni kruh) je dekletu izpovedal fantovo ljubezen.
Hlebec kruha je tudi zadnje darilo, ki ga je nevesta dobila ob odhodu s svojega doma, ter hkrati prvo darilo, ki ga je prejela od svoje tašče ob prihodu na novi dom.
Svatovska pogača je ženinu in nevesti želela srečno življenje.
Prav tako je bil kruh na mizi tudi ob slovesu od umrlih.
O kruhu poznamo veliko pregovorov in misli: Dober kot kruh., Kruha ne naredi moka, ampak roka., Znanje ne zahteva kruha, ampak ga daje. Črne roke, bela pogača.
Kruh je pogosto zastopan tako v ljudskih kot tudi avtorskih pravljicah in pesmih.
Lahko si želimo le, da bi ga bilo vedno dovolj za vse.
Zapisala: Irena Malovrh
